Človeško znanje ostaja ključno za razvoj umetne inteligence

23 mar 2026

»Če želimo, da umetna inteligenca ostane inteligentna, bomo potrebovali človeško ‘analogno’ znanje,« je v oddaji Studio ob 17h na Radiu Slovenija 1 poudarila Rebeka Kropivšek Leskovar, Inženirka leta 2024.

V razpravi, v kateri so sodelovali še Marko Stefancic, dr. Dan Podjed in avtorica oddaje Urška Valjavec, so sogovorniki naslovili vprašanje, kdo in v čigavem interesu usmerja razvoj umetne inteligence. Opozorili so, da umetna inteligenca brez kakovostnih vhodnih podatkov – če »hrani sama sebe« – lahko začne ustvarjati napačne oziroma izmišljene rezultate.

Razprava o umetni inteligenci se danes vse bolj pomika od vprašanj vpliva na delovna mesta k širšim temam nadzora nad podatki, koncentracije kapitala ter odgovornosti razvijalcev. Kot je izpostavila Rebeka Kropivšek Leskovar, umetna inteligenca sama po sebi nima cilja, tega določajo ljudje in organizacije, ki jo razvijajo.

Poseben poudarek je bil namenjen tudi evropskim prizadevanjem za tehnološko suverenost. V Evropi se namreč vse več projektov osredotoča na razvoj odprtokodnih in bolj neodvisnih modelov umetne inteligence, ki omogočajo večjo transparentnost delovanja ter manjšo odvisnost od velikih korporacij.

Prisluhnite celotnemu pogovoru o priložnostih, tveganjih in prihodnosti umetne inteligence tukaj.