'Nevidnim' inženirkam dajemo glas, ki si ga zaslužijo

17 jan 2023

Za gradnjo svetlejše prihodnost je ključno sodelovanje nas vseh. To tudi pomeni, da nihče ni izključen iz ključnih sfer – oziroma da obenem obudimo in spodbujamo do zdaj neizkoriščen ženski del bazena inženirski talentov.

Medeja Lončar, direktorica Siemens Ljubljana, predsednica uprave Siemens Hrvaška in Siemens Srbija, pobudnica projekta Inženirka leta, tako osebno kot poslovno podpira iniciative, ki spodbujajo enakopravno zastopanost spolov in razvoj družbe. Da to počne prav vodja tehnološkega podjetja, ne preseneča. Z njo smo se pogovarjali o širšem pomenu teh prizadevanj, kakšen vpliv imajo na prihodnost in tudi o tem, zakaj je slednjo nemogoče graditi brez sodelovanja.

Siemens letos praznuje 175 let svojega delovanja. Ob tej priložnosti ste povedali, da ste nadvse ponosni, da ste velik del svoje kariere preživeli v Siemensu. Zakaj?
Prihodnje leto bo minilo 20 let, odkar sem zaposlena na Siemensu, od tega 15 let delujem v vodstveni vlogi. Siemens je tehnološko podjetje, prisotno v 200 državah, v katerih narekuje trende, predvsem pa se odziva na izzive današnjega časa. V takšnem podjetju ni nikoli dolgčas. Spreminja se že 175 let in skupaj z njim se moramo spreminjati tudi mi. Težko bi delovala v podjetju, ki ne bi imelo pozitivnega učinka na družbo. V Siemensu je to poslanstvo močno prepoznavno.

Ste pobudnica projekta Inženirka leta. Kako se je porodila ideja o natečaju? Zakaj potrebujemo izbore, kakršen je Inženirka leta?
Ideja za natečaj se je porodila ob branju knjige 4. Industrijska revolucija ustanovitelja Svetovnega ekonomskega foruma Klausa Schwaba. Ta pronicljivo opisuje spremembe, ki jih prinaša digitalizacija – ne le tehnološke, dotika se tudi socioloških in ekonomskih vidikov. Seveda je težko jasno napovedati, kakšni bodo vplivi digitalizacije, a trendi so jasni: ekonomska moč bo v rokah tistih, ki bodo obvladovali tehnologije. Zato je pomembno, da povečujemo delež žensk v tehnološki sferi in tako posredno ustvarjamo tudi bazen za voditeljice prihodnosti.

V svoji dolgoletni karieri sem se velikokrat srečala s situacijami, v katerih so bili sogovorniki presenečeni nad mojo vlogo v tehnološkem podjetju, vendar zgolj zaradi splošnih prepričanj, da tehnologija ni žensko področje. Marsikatera ženska zato raje ostane nevidna v podjetju, kot da bi se izpostavila. Z natečajem si prizadevamo tem 'nevidnim ženskam' v tehnoloških podjetjih zagotoviti več priložnosti za širšo prepoznavnost njihovega znanja in izkušenj, ter spodbuditi tehnološki razvoj. Spreminjati želimo tudi družbene vzorce, na podlagi katerih posameznice oblikujejo svojo preferenco do tehniškega področja, kar se zgodi že zelo zgodaj v razvoju, večinoma v osnovnih šolah. Raziskave kažejo, da je bil pri večini za odločitev za tehniški poklic odločilen nek vzornik v mladosti. Mladim primanjkuje vzornikov, še posebej žensk, ki so uspešne v tehničnih poklicih. Velik delež ekonomskega razvoja je vezan na tehnološko področje, nam pa inženirjev primanjkuje. In pri tem ženski del bazena talentov enostavno ni izkoriščen.

Zakaj so inženirke pomembne za družbo? Zakaj menite, da je njihova izpostavljenost žensk v inženirstvu manjša kot v drugih poklicih?
Kot žensko, ki je že dolga leta na vodilnem položaju tehnološkega podjetja, me vedno zanima razvoj: tako poslovni kot tehnološki, pri čemer so kadri z ustreznim znanjem in kompetencami predpogoj za uspešnost. Različne študije kažejo, da je zastopanost žensk v tehničnih poklicih nizka, enako velja za študijska področja tehničnih poklicev: v Evropi je le dobra četrtina deklet, v Sloveniji ena tretjina. Bolj kot se pomikamo proti vrhu piramide vodenja podjetij, nižji je delež žensk. Podobna slika je tudi v managerskem svetu. Neizpodbitno je, da so raznoliki timi bolj uspešni, kreativni in inovativni, zato je vloga žensk za razvoj še kako pomembna. Raziskave pa potrjujejo, da so podjetja z raznolikimi vodstvi tudi bolj profitabilna. Osebno in poslovno v največji možni meri podpiram projekte, ki spodbujajo enakopravno zastopanost spolov in razvoj družbe.

Kako vidite prihodnost natečaja Inženirka leta? Recimo čez 5 ali 10 let?
Natečaj v prvi vrsti poudarja pomen tehnoloških znanosti za razvoj družbe, pri čemer izpostavljamo tiste inženirke, ki ne le predstavljajo vzor mladim skozi prispevek na tehnološkem področju, temveč s svojim celovitim življenjskim nazorom izražajo vrednote, ki jih naša družba potrebuje za trajnostno in učinkovito vodenje planeta. To so ženske, ki danes ustvarjajo prihodnost in z natečajem dobijo glas in pozornost, ki si jo zaslužijo. Partnerji in podjetja imamo s tem projektom možnost, da vplivamo na razvoj tehnološke panoge. Čez 10 let si želim videti opazen porast študentk na tehniških smereh ter bistveno večjo zastopanost in vpliv inženirk v podjetjih.

V Siemensu zrete v prihodnost. Kakšna prihodnost se nam obeta, predvsem na področju inženirstva?
Zagotovo je digitalizacija tista, ki nam bo v prihodnosti krojila življenja. Zagotovo so pred nami vznemirljivi časi, polni priložnosti, saj tehnologija že danes omogoča rešitve za številne izzive. Pri tem pa bi rada poudarila, da smo vsi soodgovorni, na kakšen način bomo v prihodnosti uporabljali tehnologijo. Pri tem mi je vzornik Jim Hagemann Snabe, ki pravi, da je treba tehnologijo uporabljati v dober namen in za reševanje pravih problemov. Verjamem, da je poklic inženirstva poklic prihodnosti, na nas pa je, da s tehnologijo ravnamo odgovorno in poskrbimo tudi za trajnostni razvoj.

Ste managerka z dolgoletnimi izkušnjami na mednarodnem parketu. Kje vidite ključno sestavino za doseganje uspeha v današnjem svetu?
Sodelovanje. Vaše vprašanje je zastavljeno široko, a odgovor je isti, če govorimo o povečanju deleža žensk na vodstvenih položajih oz. inženirk, ali pa če kot tisti ultimativni uspeh (ki že podrazumeva pomemben prispevek žensk) opredelimo zagotovitev trajnostne prihodnosti. Sodelovati in pomagati si moramo ženske med seboj. V enačbi sodelovanja so tudi odločevalci, ki lahko zagotovijo ustrezne zakonske okvire, ki spodbujajo trajnostni razvoj, pa vse organizacije – nihče sam pri tem ne more biti uspešen. Zelo poveden primer so Siemensova okoljska prizadevanja. Naše izpuste CO2 bomo najverjetneje še pred letom 2030 izničili, a kar 90 % vseh izpustov ne prihaja iz našega lastnega delovanja, ampak iz dobavne verige – pri čemer imamo več kot 65.000 dobaviteljev, ki imajo spet svoje mreže dobaviteljev. Zato razvijamo rešitve, ki bodo tudi njim pomagale pri dekarbonizaciji.

Za konec, veliko ste govorili o zgledih in njihovem pomenu. Kdo je zgled vam?
Vsi, ki glede na svoje zmožnosti zavestno ter aktivno spreminjajo ta naš svet na bolje in pri tem ohranjajo človečnost.


Vsebina je bila pripravljena za revijo Innovate.ing: Inženirski EXPO magazin, ki je izšla ob 5. obletnici Inženirke leta. Celotno revijo lahko ogledate tukaj.